Sandi Luft, dr.med., spec. derm.

Vedno več ljudi napadajo mozolji in akne, pri čemer se pojavi vprašanje, kako se jih znebiti. Če stremimo k ohranjanju zdrave in lepe kože, moramo biti zelo previdni, da je v želji po odstranitvi mozolja trajno ne poškodujemo.

Mozolji oziroma akne se najpogosteje pojavljajo v najstniških letih, lahko pa se zaradi različnih vplivov pojavijo tudi pozneje v življenju. Obstaja več vrst aken, npr. akne pri dojenčkih, mladostniške, akne v dobi odraslosti, inverzne, klorne, po medikamentih, katranove, steroidne, keloidne, ekskoriirane, fulminantne, ter glede na vrsto kožnih sprememb komedonske, papulopustulozne, nodulocistične in nekrotične.

Akne nastajajo večinoma v mladostniškem obdobju in so posledica prekomernega delovanja lojnic, motenj poroženevanja v izvodilu dlačno-lojničnega mešička, ali vnetja dlačnih mešičkov, na njihov nastanek pa vplivajo moški hormoni. Pojavljajo se majhne črne pike, ki jih imenujemo ogrci, ali pa vnetna oblika aken v obliki rdečih bunkic, iz njih pa se lahko razvije večja rdeča zatrdlina. Vzrok za nastanek vnetne oblike aken je pretrganje stene zamašenega dlačno lojničnega mešička, pri čemer se mrtve kožne celice, bakterije in maščoba razširijo v kožo, kjer povzročijo vnetje. S stiskanjem mozoljev povzročite, da se bakterije in loj pomaknejo v globlje plasti kože, tako pa stanje le poslabšamo, zato je najbolje, da se o načinu zdravljenja posvetujemo z dermatologom in se izognemo poslabšanju ali trajnim posledicam. Mozolji in akne niso le estetsko moteči, pustijo lahko tudi globlje brazgotine na mestu, kjer se pojavijo. Večinoma večje brazgotine nastanejo pri težjih oblikah aken, v 15 % primerov pa tudi pri blažjih oblikah aken. Skupno ima kar 95 % vseh bolnikov z aknami brazgotine, ki so lahko minimalne ali zelo globoke.

Zdravljenje je uspešno, če izberemo terapijo, ki je najbolj primerna za vrsto aken in je prilagojena bolniku. Z zdravljenjem aken se pri nas ukvarja marsikdo, vendar zdravljenje sodi v zdravniške roke. Čiščenje kože s stiskanjem mozoljev ni zdravljenje aken, saj so akne bolezen, ki v povprečju trajajo 4 do 15 let, pri nekaterih tudi celo življenjsko obdobje od pubertete do meno- / andropavze. Zdraviti se izplača zgodaj in učinkovito, saj je ugotovljeno, da zdravljenje v prvih treh letih od nastanka uspešno prepreči nastanek brazgotin. Zakaj je temu tako, še ni znano.

Aknasta koža

Koža po zdravljenju

Akne najpogosteje zdravimo z zdravili v obliki krem in tablet ali kapsul, ki jih predpiše zdravnik. V določenih primerih je ustrezna rešitev za odstranitev komedonov in gnojnih bunčic tudi povrhnji kemični piling, ki s površine kože očisti odmrle celice, zaradi česar se koža lažje obnavlja.  Postopek je potrebno večkrat ponoviti, za ta namen se uporabljajo sadne kisline, retinoična kislina in salicilna kislina. Uporabljene koncentracije kislin so zelo visoke, tako da je najbolj varno, če to delo zaupate strokovnjaku, torej zdravniku dermatologu. Uporaba intenzivne pulzirajoče svetlobe (IPL), raznih laserjev, radiofrekvence, fotodinamična terapija, LED terapija, itd., prav tako ne pozdravi aken, pač pa samo umiri vnetje v dlačno-lojničnem mešičku, zato so učinki teh le kratkotrajni.

Na podlagi izkušenj in neposrednih kontaktov s pacienti, ki jih dermatologi zbiramo v svojih ambulantah, smo se v Združenju slovenskih dermatovenerologov odločili, da pred začetkom dopustniške sezone pričnemo z medijsko kampanjo, ki bo opozarjala na negativne posledice nezaščitenega in prekomernega izpostavljanja soncu.

V svoji praksi namreč naletimo na hude poškodbe, ki so mnogokrat posledica nevednosti ali pa zaupanja napačnim informacijam, ki se širijo po ljudskem izročilu. Med njimi so takšne ljudske zmote kot je ta, da je sončenje poleti dobro za zalogo vitamina D, ki nam v zimskih mesecih pomaga, da ostanemo zdravi. Vendar pa vitamina D ne moremo nabrati na zalogo in količina absorbiranega vitamina D nima nobene povezave s porjavelostjo. Pa tudi kreme za zaščito niso namenjene sončenju, torej je poimenovanje kreme za zaščito kot kreme za sončenje velik nesmisel in znak nevednosti.

Dan zaščite pred soncem želi sporočiti, da je zagorela koža out! Porjavela koža ni moderna in lepa, porjavela koža je poškodovana koža. Porjavelost je reakcija na poškodbo kože. To pa je še najmanj, kar se vam lahko zgodi zaradi nezaščitenega in prekomernega izpostavljanja soncu. Posledice, ki jih jaz kot dermatolog lahko opazujem v svoji ambulanti so veliko hujše in nekatere tudi usodne.

Opažamo, da so poškodbe kože zaradi izpostavljanja soncu in solariju večinoma posledica nevednosti in neosveščenosti, vendar pa je možnosti za pridobitev pravih informacij morda še vedno premalo. Zato s to akcijo upamo, da nam bo prisluhnilo dovolj ljudi, da bo naše sporočilo pristalo v zavesti ljudi in da bo tistih, ki se bodo v poletni vročini sončili na plažah vse manj in manj.

Radi bi tudi prepričali medije, da ne bi več prikazovali fotografij srečnih ljudi, ki se sončijo in da ne bi več sporočali svoji ciljni publiki, da je porjavela polt znak zdravja in lepote. V ta namen 15. 6. pripravljamo Dan zaščite pred soncem, takrat bo na svetovnem spletu zaživela tudi informativna spletna stran, kjer si bo lahko vsak prebral resnice in dejstva o vplivih sonca na kožo.

Pridružite se nam lahko tudi na Facebooku, kjer vas vabim, da se včlanite v skupino Zagorela koža je out!, kjer vas bomo obveščali o aktivnostih projekta. Na Twitterju pa lahko sledite tudi dr.Sonce.

V zavesti populacije je, da se ob težavah s kožo in želji po lepši koži, obrnejo na kozmetične salone, le malo ljudi pa pomisli, da so nekateri postopki, ki jih ti saloni izvajajo, prezahtevni, da bi jih izvajali posamezniki, ki niso pridobili formalnega znanja iz medicine oz. dermatologije. Ne želim, da ta zapis razumete napačno, saj osebje v kozmetičnih salonih zelo spoštujem, je pa njihovo znanje preozko, da bi lahko prevzeli odgovornost za posege, ki presegajo področje kozmetične nege kože.

Ne moremo reči, da se ljudje v Sloveniji obračajo na kozmetične salone, ker ni dovolj dobrih dermatoloških ambulant in centrov, kjer bi ponujali tovrstne storitve, saj imamo že precej ambulant in centrov, ki ponujajo svoje storitve po zmernih cenah in – kar je najpomembnejše – imajo vrhunsko usposobljene strokovnjake dermatologe.

Vendar pa lahko danes že vsak, ki ima vtičnico in denar za aparaturo, upravlja z laserjem in IPL-jem (intenzivna pulzirajoča svetloba) z namenom odstranjevanja dlak, žilic in pigmentnih madežev, pomlajevanja kože, pri tem pa posega v telo. Zakonodaja na tem področju zaostaja za prakso in tehnologijo. Trenutno ne obstajajo prav nobene omejitve, ki bi preprečevale, da neusposobljeni posamezniki, ne bi izvajali postopkov, ki presegajo njihovo znanje in sposobnosti. Zavedati se moramo, da je lahko z nepravilno uporabo povzročena huda škoda. Trajne posledice so lahko povzročene na koži zavedenih pacientov, začasne pa v mesečnem proračunu posameznika, sploh kadar je rezultat takšnih posegov slab. To se lahko zgodi tudi pri odstranjevanju tako banalnih stvari, kot so dlake, da o možnih posledicah pri odstranjevanju žilic in pigmentnih madežev niti ne govorim. Laser in IPL sta podobna nožu, lahko sta tudi hladno orožje. Nož v rokah kirurga lahko naredi čudež, kadar pa je laser ali IPL v rokah neusposobljenih ljudi, pa v čudež nisem prepričan.

Meja med medicino in kozmetiko je jasno določena in ‘’se nahaja” v vrhnjem delu zgornjega dela kože. Vse, kar se dogaja nižje od tega, se smatra za poseg v telo in je zato domena usposobljenega medicinskega osebja. Kozmetika je namenjena izboljšanju videza kože, las in nohtov, estetska dermatologija in medicina pa je več kot le to. Bi zaupali medicinski poseg v telo nekomu, ki ne pozna medicine? Jaz ne bi.